Staro fužinarsko naselje se nahaja na dnu veličastnega amfiteatra, ki ga ustvarjajo strma pobočja Jelovice. Dolina je odprta proti severu, od koder pripelje cesta iz Lipniške doline, na jugozahodu pa jo zapira strma Zidana skala (Črni vrh, 1307 m n. m.). In čeprav nekateri še danes pravijo, da se Kropa nahaja »na koncu sveta«, jo cesta skozi Jamnik povezuje z Dražgošami in Selško dolino. V bližini te ceste, po strmih obronkih Jelovice, je nekdaj potekala stara tovorniška pot, ki je iz Krope vodila proti Vidmu in Trstu.
Naselje domačini delijo na Zgornji (Kotel), Srednji (Plac) in Spodnji konec. Staro trško jedro je na obeh straneh potoka; stisnjeno je ob pobočja, na prisojni strani nižje v dolini pa se raztezata novejši naselji Dolina in Stočje. V isto lokalno skupnost spada še Brezovica (145 prebivalcev) z gručastim starim jedrom in novim delom na terasi nad potokom Lipnica.
Tovarna na začetku naselja je naslednica industrijske zadruge, ki je bila že pred drugo svetovno vojno pomemben del jugoslovanske kovinske industrije. Po drugi svetovni vojni je bila Tovarna vijakov Plamen Kropa ena večjih tovarn vijakov na območju nekdanje Jugoslavije, zaposlovala je do 600 delavcev. Današnja tovarna novi Plamen deluje od leta 1997.
Naselje se je pričelo razvijati v 14. stoletju. Velik napredek je železarstvo doživelo v 16. stoletju. V 18. in 19. stoletju pa je kroparsko fužinarstvo doživelo višek. Število prebivalcev se je povzpelo preko 1000. Glavni proizvod so bili žeblji. Te prenašali s konji, mulami, osli, kamelami, vozovi, ladjami in vlaki od Črnega morja do Atlantskega oceana in od Skandinavije do Etiopije. Ob koncu 19. stoletja je za Kropo nastopil konec 500-letnega delovanja fužin ter sobivanja fužinarjev in žebljarjev. Zaradi pomanjkanja domače železove rude in nedonosnosti so fužine prenehale obratovati. Kljub temu pa so Kroparji našli rešitev in nadaljevali železarsko tradicijo. Z ustanovitvijo žebljarske zadruga industrijskega tipa so sčasoma strojno izdelani žeblji in vijaki nadomestili večino ročno kovanih žebljev.
Železarska zgodovina je zaznamovala podobo naselja do danes. Vse od leta 1953 pa je staro Kropa zaščitena tudi kot kulturni spomenik.
Ob obisku vas bodo po naselju vodile zelene table z informacijami o razvoju kraja, njegovi zgodovini in tehniški dediščini.
