Okrasje iz železa na kroparskih hišah opozarja, da so v kraju izdelovali umetnostno kovane izdelke od vsega začetka obrti. Leta 1937 je delo začela umetnokovaška delavnica, ki je v prvih letih svojega delovanja v iskanju svojega oblikovnega izraza sodelovala predvsem z arhitekti Plečnikove šole. V tej delavnici je svojo umetniško pot začel Joža Bertoncelj, ki se je uveljavil kot najpomembnejši mojster v slovenskem sodobnem oblikovanju železa.
Po drugi svetovni vojni so mnogi kroparski umetnokovaški izdelki postali del opreme slovenskih domov, zasnovani so bili številni značilni svečniki in lestenci. Do leta 1955 je v Kropi delovala Šola za umetno kovinarstvo z oddelki za umetno kovaštvo, graverstvo in cizelerstvo. Od leta 1956 umetnokovaška delavnica deluje pod imenom Uko Kropa (Umetnokovaška obrt). Uko Kropa in nekaj drugih kovačev v Kropi in okolici še danes poskuša ohranjati stik z neprecenljivo dediščino kroparskega kovaštva in jo nadgraditi s sodobnim umetniškim oblikovanjem v železu.
