Čistost človeške duše je žal velikokrat prezrta, mnogokrat zaničevana, plemenitost srca ničvredna, odrezavost, nesramnost, napuh in nevoščljivost pa so hvale vredne lastnosti »močnega in svetega« človeka. Žal lahko te tako globoko zarežejo vanj, da res pade »v kom-panijo s tajflnam«. Zgodba v ozadju slika pasijonsko izročilo o temi in svetlobi, o dobrem in slabem, na posameznih mestih pa jo dobro prekrijejo vložki, ki se preprostemu človeku zdijo humorni, uglajeni gospodi pa prostaško govorjenje raje. V resnici skrivajo v sebi izraz, kako podlo je lahko življenje, zavito v izraz večvrednosti. Nasproti tej brutalnosti sveta in ljudi v zgodbi nastopa Kroparica Ana, ki je imenovana trpeča Ančca. Njena zgodba je tragična in zmaga le sim-bolna, a izroča univerzalno sporočilo, kaj je v resnici močnejše.
