Kovaški muzej ima prostore v Klinarjevi hiši na Placu. Mogočna stavba z ohranjenimi stavbnimi sestavinami iz 17. in 18. stoletja priča o blagostanju njenih lastnikov, fužinskih podjetnikov. Kasetiran strop salona v prvem nadstropju je obogaten s tremi baročnimi oljnimi platni. Od pohištva in druge opreme ni veliko ohranjenega.
Muzej predstavlja izjemno kroparsko dediščino. V prvem nadstropju so z dokumenti prikazane zgodovinske osnove železarstva v Kropi, z maketami pa delovanje fužine (Zgornja fužina), vigenjca, mehov. Maketa v salonu prikazuje Kropo v prvi polovici 19. stoletja. Pomembna je zbirka nad sto vrst ročno izdelanih žebljev, od najmanjših za podtemplanje čevljev, do 70 cm velikih za gradnjo rečnih jezov. Posebna soba je namenjena umetniško kovanim izdelkom Joža Bertonclja, etnološka soba v drugem nadstropju pa ponazarja življenje kroparskih družin. V projekcijski sobi sta na ogled slovenska filma Milke in Metoda Badjura, Kroparski kovači (1954) in Koledniki (1967).
Vigenjc Vice je edina ohranjena kovačnica za ročno kovanje žebljev z avtentično ohranjeno zunanjo podobo in kovaško opremo v notranjosti. Predstavlja neprecenljivo tehnično dediščino gorenjskih žebljarskih krajev, v njem pa so kovali še v prvi polovici 20. stoletja.
Nahaja se na ravnici na levem bregu potoka pod jezom nekdanje Zgornje fužine. Ob vodnem toku je kolo za pogon mehov, v notranjosti pa so tri kovaška ognjišča. Okoli vsakega stoji šest kamnitih panjov z nakovali, nad ognjem na sredini je ‘kuhinja’, prostor, kamor so kovaške žene postavljale lonce in kuhale kar med delom.
